|   DOMOV   |    VIZITKA   |    KONTAKTNA STRAN   |    PRIJAVA

Koledar dogodkov
P T S Č P S N
 
 
 
1
 
2
 
3
 
4
 
5
 
6
 
7
 
8
 
9
 
10
 
11
 
12
 
13
 
14
 
15
 
16
 
17
 
18
 
19
 
20
 
21
 
22
 
23
 
24
 
25
 
26
 
27
 
28
 
29
 
30
 
 
 
ERASMUS
PRIJATELJI - POVEZAVE

MENTORJI.SI
AGRA - kmetijsko-živilski sejem
www.facebook.com/grmnm

Nahajate se tukaj

    Šolska pravila ocenjevanja znanja

    Na podlagi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06), Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96 in dalje), Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06) ter Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010), Vida Hlebec, ravnateljica Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije, določam


    ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA

    1. člen
    (obseg določb pravilnika)

    Šolska pravila ocenjevanja obsegajo:
    I.         Splošne določbe
    II.        Načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanja
    III.       Pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov
    IV.       Roke za vračanje izdelkov
    V.        Izpite in izpitni red
    VI.       Kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe
    VII.     Postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja
    VIII.    Pripravo in hrambo izpitnega gradiva
    IX.       Postopek in merila priznavanja formalno in neformalno pridobljenega znanja

    - Druga pravila in postopke v skladu s Pravilnikom

    I. SPLOŠNE DOLOČBE

    2. člen
    (vsebina pravilnika)

    Šolska pravila ocenjevanja znanja urejajo: načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanja, pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov, roke za vračanje izdelkov, izpitni red (prijava in odjava, pogoji opravljanja izpita, potek ustnega in pisnega izpita in druga izpitna pravila), kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe, postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja, pripravo in hrambo izpitnega gradiva (naloge, nosilce in roke), postopek in merila priznavanja formalno in neformalno pridobljenega znanja ter druga pravila in postopke v skladu s Pravilnikom.
    Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi pri izobraževanju odraslih glede na način organizacije in izvedbe izobraževanja oziroma ocenjevanja znanja, razen če je s tem pravilnikom določeno drugače.

    3. člen
    (dijaki s posebnimi potrebami)

    Izvajanje določb Pravilnika se za dijake s posebnimi potrebami prilagodi, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi dijaka.

    4. člen
    (dijaki s pedagoško pogodbo)

    Izvajanje določb tega pravilnika se za dijake s pedagoško pogodbo prilagodi, če je tako navedeno v pedagoški pogodbi. Pedagoško pogodbo podpišejo starši oz. skrbniki dijaka, dijak in ravnateljica šole. Pripravo pedagoške pogodbe vodi svetovalna služba.

    II. NAČINI IN ROKI IZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI, DOLOČENI Z UČNIM NAČRTOM OZIROMA KATALOGOM ZNANJA

    5. člen
    (načini izpolnjevanja obveznosti –  ugotavljanje opravljenih obveznosti)

    Obveznosti, ki jih morajo dijaki opraviti v posameznih programih, pri predmetih oziroma programskih enotah dijakom predstavijo učitelji, razredniki in organizator praktičnega pouka oz.  praktičnega usposabljanja z delom.
    Oddelčni učiteljski zbor (v izobraževanju odraslih strokovni aktiv oz. organizator izobraževanja odraslih) ob koncu ocenjevalnega obdobja oziroma pouka v letniku ali po opravljenih izpitih na predlog posameznega učitelja oziroma razrednika ugotovi, ali je dijak izpolnil vse obveznosti v skladu z izobraževalnim programom.
    Za dijaka, ki je neuspešen, se lahko pripravi osebni izobraževalni načrt, ki vsebuje  pogoje, načine, oblike, obseg in roke izpolnitve neizpolnjenih obveznosti. Osebni izobraževalni načrt pripravi dijak v sodelovanju s svetovalno službo.

    6. člen
    (ugotovitve)

    Ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki ni ocenjen, v ustrezni dokumentaciji evidentira z ugotovitvijo: »ni ocenjen (noc)«.
    Dijak je neocenjen pri predmetu, programski enoti oz. delu programske enote:
    - če ni pridobil nobene ocene pred zaključkom ocenjevalnega obdobja,
    - če ima v ocenjevalnem obdobju samo eno negativno oceno.

    7. člen
    (roki izpolnjevanja obveznosti)

    Če ima dijak 14 dni pred koncem ocenjevalnega obdobja oziroma zaključkom programske enote ali njenega dela negativno oceno, mu učitelj napove rok za ocenjevanje pred koncem ocenjevalnega obdobja oziroma zaključka programske enote oziroma njenega dela.
    Dijak ima pravico popravljati negativno oceno najmanj enkrat do konca pouka oziroma do zaključka programske enote ali njenega dela.

    III. POGOJI ZA OBVEZNO PONAVLJANJE PISNIH IZDELKOV

    8. člen
    (pogoji obveznega ponavljanja pisnih izdelkov in analiza vzrokov neuspeha)

    Če pri ocenjevanju več kot 40 % dijakov ni doseglo pozitivne ocene, učitelj skupaj z dijaki analizira rezultate in to evidentira v dnevnik dela ter z analizo seznani ravnatelja v roku 14 dni. Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle.
    Ocenjevanje se enkrat ponovi, razen za tiste dijake, ki so bili prvič ocenjeni pozitivno in tega ne želijo. Vpišeta se obe oceni.

    IV. ROKI ZA VRAČANJE IZDELKOV

    9. člen
    (vpogled in izročanje ocenjevalnih izdelkov)

    Dijak, njegovi starši oz. drugi zakoniti zastopniki ali pooblaščen vzgojitelj v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu starši) imajo pravico do seznanitve z uspehom pri ocenjevanju.
    Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.
    Učitelj izroči dijakom pisne oziroma druge izdelke v petih delovnih dneh po vpisu ocene v redovalnico, v primeru ugovora pa v 30 dneh. V izdelkih morajo biti ustrezno označene napake, tako da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju.

    V. IZPITI IN IZPITNI RED

    10. člen
    (izpiti)

    Dijak lahko opravlja sprejemne, predmetne, dopolnilne in popravne izpite.
    Udeleženec izobraževanja odraslih lahko, poleg izpitov iz prvega odstavka tega člena, opravlja tudi delne in končne izpite, ki jih opravlja pri učitelju izbranega predmeta oziroma programske enote v šoli, v katero je vpisan.

    11. člen
    (popravni izpit)

    Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov oziroma programskih enot ali njihovih sklopov, kjer ima ob zaključku pouka nezadostno oceno. 
    Kadar pouk predmeta oziroma programske enote ne traja do konca pouka v šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki ga določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil spomladanski izpitni rok. Ta določba se ne uporablja za praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu.   
    Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izobraževanja odraslih.

    12. člen
    (število izpitov)

    Z izpitom dijak izkazuje znanje. Izpit je lahko sestavljen iz več delov, ki se opravljajo na različne načine.
    Ravnateljica lahko na predlog učitelja, ki je dijaka poučeval, določi, kateri predmet oz. programsko enoto ali njen sklop bo dijak prvič opravljal v jesenskem izpitnem roku, če ima dijak ob koncu pouka tri popravne izpite.
    Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom. V primeru, ko število dopolnilnih izpitov ne vpliva na število popravnih izpitov, ki jih dijak lahko opravlja, lahko ravnateljica odloči tudi drugače.  
    Na isti dan lahko dijak praviloma opravlja največ en izpit, ki se lahko opravlja na različne načine.
    Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle, razen prejšnjega odstavka.

    13. člen
    (izpitni roki)

    Roki opravljanja izpitov se določijo s šolskim koledarjem.
    Šola zagotovi dijaku v zaključnem letniku do začetka zaključnega izpita opravljanje najmanj enega izpita.
    Ravnateljica lahko iz utemeljenih razlogov v skladu z zakonom določi tudi izredne izpitne roke.
    Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred datumom začetka njihovega opravljanja.

    VI. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU ZNANJA IN UKREPI

    14. člen
    (kršitve pravil)

    Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah predpisanih pravil ocenjevanja, učitelj lahko ukrepa v skladu z navodili, podanimi dijakom na začetku šolskega leta oziroma ob začetku izvajanja pouka programske enote oziroma njenega dela.
    Oceni ga lahko tudi z negativno oceno ali predlaga ustrezen ukrep.
    Učitelj evidentira kršitve iz prejšnjih odstavkov v ustrezni šolski dokumentaciji.
    Odraslemu se iz razlogov, določenih v prejšnjem odstavku, prekine ocenjevanje oziroma izpit in se ga ne oceni.

    VII. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJU ZNANJA

    15. člen
    (postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju)

    Učitelj lahko sam, na predlog razrednika, ravnatelja ali dijaka zaradi računske ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno evidentira v ustrezen dokument in o tem obvesti dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša.
    Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, o tem dokončno odloči ravnateljica.

    VIII. PRIPRAVA IN HRAMBA IZPITNEGA GRADIVA

    16. člen
    (priprava izpitnega gradiva)

    Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi strokovni aktiv. Če na šoli ni strokovnega aktiva, pripravi gradivo izpraševalec oziroma ocenjevalec.
    Izpitno gradivo je potrebno varovati na način, ki ga v skladu s pravili o varovanju izpitne tajnosti določi ravnateljica.

    17. člen
    (izpitno gradivo)

    Izpitna gradiva obsegajo izpitne naloge za pisni del izpita iz slovenščine, matematike, tujega jezika in izpitne listke za ustne izpite ter druge naloge kandidatov.

    18. člen
    (izročanje izpitnega gradiva)

    Vodja strokovnega aktiva ali izpraševalec oziroma ocenjevalec izroči izpitno gradivo v označenih in zaprtih ovojnicah ravnateljici oz. od nje pooblaščeni osebi, najkasneje 2 dni pred začetkom izpitnega roka.
      

    19. člen
    (hramba izpitnega gradiva)

    Izpitna vprašanja se shrani v posebni omari v pisarni ravnateljice.

    IX. POSTOPEK PRIZNAVANJA  FORMALNO IN NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA
     
    20. člen
    (priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja)

    Postopek priznavanja formalno in neformalno pridobljenega znanja se praviloma uporablja za kandidate izrednega izobraževanja, lahko pa tudi za redno vpisane dijake.
    Postopek priznavanja vodi tričlanska komisija za priznavanje formalnega in neformalnega pridobljenega znanja, ki jo imenuje ravnateljica. V delo komisije se glede na strokovno področje, ki ga kandidat uveljavlja, vključuje še 1 člana iz tega področja.

    21. člen
    (postopek priznavanje)

    Priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja poteka po pravilih za priznavanje, ki jih določi ravnateljica.

    X. DRUGA PRAVILA IN POSTOPKI V SKLADU S PRAVILNIKOM IN DRUGIMI PREDPISI

    22. člen
    (javnost ocenjevanja)

    Pri ocenjevanju znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se predvsem tako, da učitelj dijaka:

    - seznani z obsegom učne snovi,
    - seznani s cilji in standardi znanja, ki naj bi jih dosegel,
    - seznani s kompetencami, ki naj bi jih pridobil,
    - seznani z načrtom preverjanja in ocenjevanja znanja,
    - seznani z oblikami, načini, pravili in roki ocenjevanja,
    - seznani z dovoljenimi pripomočki,
    - seznani z opisnimi kriteriji ocenjevanja, mejami za ocene in točkovno vrednostjo posameznih nalog (točkovnik),
    - obvešča o doseženih rezultatih pri ocenjevanju znanja.

    Učitelj obvesti dijake o pridobljenih ocenah javno pri pouku. Če se rezultati ocenjevanja objavljajo na drug, dijakom javno dostopen način, je treba osebno ime dijaka nadomestiti z ustrezno šifro.
    Ugotavljanje izpolnjevanja drugih pogojev iz izobraževalnega programa učitelj v skladu s tem pravilnikom sproti dokumentira v ustrezno šolsko dokumentacijo.
    Udeleženci izobraževanja odraslih morajo biti ob začetku izobraževanja seznanjeni najmanj z obsegom učne snovi, načinom in roki ocenjevanja in obveščanja o rezultatih.
    V primeru kršenja določil tega člena pravilnika s strani učitelja, lahko ravnateljica pridobljene ocene razveljavi.

    23. člen
    (analiza ocenjevanja)

    Strokovni organi šole vsaj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih, in sicer za posameznega dijaka, učno skupino oziroma oddelek, in sprejmejo ustrezne sklepe.

    Analizo rezultatov v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki oddelka v prisotnosti razrednika, lahko pa tudi v prisotnosti učitelja posameznega predmeta.

    XI. KONČNE DOLOČBE

    24. člen

    Učiteljski zbor Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije je 6. oktobra 2010 podal pozitivno mnenje glede Šolskih pravil ocenjevanja.

    Šolska pravila pričnejo veljati 7. oktobra 2010.


    Ravnateljica Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije
    Vida Hlebec