|   DOMOV   |    VIZITKA   |    KONTAKTNA STRAN   |    PRIJAVA

Koledar dogodkov
P T S Č P S N
 
 
 
 
 
1
 
2
 
3
 
4
 
5
 
6
 
7
 
8
 
9
 
10
 
11
 
12
 
13
 
14
 
15
 
16
 
17
 
18
 
19
 
20
 
21
 
22
 
23
 
24
 
25
 
26
 
27
 
28
 
29
 
30
 
31
 
 
 
 
 
 
 
ERASMUS
PRIJATELJI - POVEZAVE

MENTORJI.SI
AGRA - kmetijsko-živilski sejem
www.facebook.com/grmnm

Nahajate se tukaj

    Projektno delo

    PROBIOTIČNI JOGURT ALI KAPSULA – TO JE ZDAJ VPRAŠANJE!

    Na biotehniški gimnaziji smo se v šolskem letu 2011/12 odločili, da bomo v projektni nalogi z naslovom Probiotični jogurt ali kapsula - to je zdaj vprašanje! preverili učinkovitost probiotičnih jogurtov in probiotičnih prehranskih dopolnil. Za to temo smo se odločili, ker se večina ljudi v srednjih letih srečuje s prebavnimi težavami, zato smo hoteli preveriti, katero probiotično sredstvo najbolj učinkuje oz. vsebuje največ živih mikroorganizmov.

    Probiotiki so živi organizmi, ki se ob redni uporabi v veliki količini naselijo v črevesju in pozitivno delujejo na zdravje gostitelja. Pospešujejo obnovo črevesne sluznice in vzdržujejo ravnotežje mikrobne populacije prebavnega trakta. Klinično je dokazano, da skrajšajo in olajšajo potek diareje, pomagajo pri težavah s zaprtjem in podobno.

    Med probiotike uvrščamo tudi bakterijo Bifidobacterium bifidum
    Med probiotike uvrščamo tudi mlečnokislinsko bakterijo Bifidobacterium bifidum

    Za raziskavo smo uporabili 4 različne probiotične jogurte in 4 izbrana probiotična prehranska dopolnila, ki smo jih s pomočjo mentorice Irene Kurajić, univ. dipl. inž. kmet., izbrali v ustrezni literaturi in jih našli na trgovskih policah.

    Večina projektnega dela je potekalo v šolskem biotehnološkem laboratoriju, v katerem smo preverjali in določali skupno število mlečnokislinskih bakterij v probiotičnih jogurtih in prehranskih dopolnilih. Na osnovi tega smo za nadaljnje testiranje na ljudeh izbrali jogurt Bifidus, saj je ta med probiotičnimi jogurti vseboval največ živih mikroorganizmov in bil hkrati tudi cenovno dostopen.
     
    Jan in Urška pri delu v biotehnološkem laboratoriju
    Jan in Urška pri delu v biotehnološkem laboratoriju

    Največ živih mlečnokislinskih bakterij je vseboval probiotični jogurt Bifidus
    Največ živih mlečnokislinskih bakterij je vseboval probiotični jogurt Bifidus

    Preizkušanje oz. testiranje probiotičnih jogurtov je potekalo v dveh delih. Najprej smo sestavili testni vprašalnik za ocenjevanje stanja prebave. S tem vprašalnikom smo izbrali 12 ljudi, ki je imelo težave s prebavo. Izbrani probiotični jogurt so nato redno uživali 14 dni zaporedoma.
     
    Ugotovili smo, da vsakodnevno uživanje probiotičnega jogurta v resnici izboljšuje prebavo, saj je kar 75% anketirancev nedvomno potrdilo izboljšanje prebave in vsakodnevnega počutja. Vsakodnevno uživanje probiotičnih jogurtov tako le ni zgolj prodajni trik, ampak zdrav način izboljševanja prebave pri tistih, ki se s takšnimi težavami pogosto srečujejo.
     
    Urška Poglajen, Gal Perhaj in Jan Lajkovič, 4. b, 2011/2012
     
     

    IZ ČISTEGA VIRA TEČE ČISTA VODA – A fonte puro pura defluit aqua

    Smo dijaki 4. a razreda biotehniške gimnazije na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma.

    Jan, Benjamin, Blaž in Marko v Kočevskem Rogu
    Jan Prus, Benjamin Drenik, Blaž Štangelj in Marko Zupančič v Kočevskem Rogu

    Pri predmetu biotehnologija smo izdelali projektno nalogo z naslovom Iz čistega vira teče čista voda – A fonte puro pura defluit aqua. V projektni nalogi smo ugotavljali pitnost vode iz dveh studencev v Kočevskem rogu, in sicer iz studenca pri partizanski bolnišnici Jelendol in iz Bradačevega studenca.

    Bradačev studenec
    Bradačev studenec

    Studenec pri partizanski bolnišnici Jelendol
    Studenec pri partizanski bolnišnici Jelendol

    Kočevski rog je planotasto pogorje v jugovzhodni Sloveniji. Grajen je iz apnenca in dolomita, zato so zanj značilni kraški pojavi. Površinskih tekočih voda ni, izjema so le nekateri studenci. Povod za izdelavo te naloge je bila ravno problematika pomanjkanja vode v Kočevskem rogu med 2. svetovno vojno. S tem je povezana iznajdljivost partizanskih bolnišnic, ki so delovale v Kočevskem rogu, pri oskrbi z vodo ter na to navezujoči studenci.

    Pomanjkanje vode nam nazorno prikaže pričevanje zdravnice Božene Grosman iz roških gozdov iz časa nemške ofenzive oktobra 1943: »Vreme je bilo suho, še nahoda ni nihče dobil, a mučila nas je huda žeja, vode pa daleč naokrog nobene. S severne strani drevja sem trgala mah, ga stiskala in posamezne kapljice vode precejala skozi robec«.

    V letih 1942 do 1945 je v Kočevskem rogu delovalo več bolnišnic oziroma bolnišničnih postojank, sestavljenih iz več lesenih barak, pod enotno upravo in skupnim imenom Slovenska centralna vojno-partizanska bolnišnica (SCVPB). Bolnišnice so za zalogo vode skrbele na različne načine. Vodo so s t. i. bankami prinašali na hrbtu več kilometrov daleč iz studencev in luž. Banka je okrogla lesena posoda z naramnicami in odprtino za polnjenje in praznjenje na strani. V samih bolnišnicah so tudi stregli deževnico iz streh barak, ki se je po lesenih žlebovih stekala v kadi. Pozimi in spomladi so si za polnjenje vodnih zalog pomagali s snegom.

    Banka
    Banka za prenašanje vode

    Naše projektno delo, v katerem smo se posvetili iskanju studencev v Kočevskem Rogu in analizam pitnosti vode, je bila sestavljeno iz dela na terenu in laboratorijskega dela. Sprva je bilo potrebno na terenu odvzeti vzorca vode iz obeh studencev. Za nadaljnje laboratorijske analize smo vzorca vzeli sterilno, torej ob plamenu špiritnega gorilnika. Razvili smo zanimiv način vzorčenja, saj so bile odprtine pri studencih zelo ozke in so onemogočale nemoteno jemanje vzorcev. Tisti, ki naj bi odvzel vzorec vode, je legel pred studenec, drugi pa je s pomočjo držala, ki smo ga izdelali sami, držal špiritni gorilnik nad vodo v studencu. Odvzemalec je s sterilno laboratorijsko steklenico ob prižganem špiritnem gorilniku zajel vzorec vode. Vzorca vode iz obeh studencev smo nato dali v hladilno torbo in ju prenesli v šolski biotehnološki laboratorij. Na terenu smo določili tudi fizikalne in kemijske lastnosti vode, kot so pH, temperatura, motnost, barva in vonj vode.

    Za vzorčenje vode na terenu je potrebna precejšnja iznajdljivost
    Za vzorčenje vode na terenu je potrebna precejšnja iznajdljivost!

    Naše delo se je nadaljevalo v šolskem laboratoriju, kjer smo določili skupno število mikroorganizmov in najbolj verjetno število koliformnih organizmov v vodi. Koliformni organizmi so mikroorganizmi, ki se pogosto nahajajo v vodah, ki so onesnažene s fekalijami. Kljub temu, da sta oba preiskovana studenca daleč stran od naselij, nas je vseeno zanimalo, ali se v njunih vodah pojavljajo koliformni organizmi. Le-ti so namreč prisotni tudi v naravi, njihova prisotnost pa nas opozarja na precejšnjo verjetnost, da so v vodi prisotni tudi patogeni (bolezenski) mikroorganizmi in da taka voda ni primerna za uživanje.
     
    Na osnovi naših analiz smo ugotovili, da voda iz nobenega od preiskovanih studencev ni pitna, ker vsebuje skupno število mikroorganizmov in koliformne organizme, katerih vsebnosti presegata mejne vrednosti, določene v veljavnem Pravilniku o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Studenca se nahajata v gozdu, daleč stran od kmetijskih površin in naselij, zato smo sklepali, da koliformni organizmi izvirajo iz blata z dna posameznega studenca. To smo potrdili tudi z laboratorijsko analizo blata.
     
    Izvajanje analiz je potekalo štiri tedne. Tri tedne smo analizirali vodo, četrti teden pa blato. Ob odvzemih vzorcev smo uživali v druženju in svežem zraku ter občudovali mogočnost gozdov Kočevskega roga. Pa še kratek nasvet. Če bo tudi vas pot zanesla v Kočevski rog, pa si le vzemite s seboj plastenko pitne vode.
     
    Benjamin Drenik, Jan Prus, Blaž Štangelj in Marko Zupančič, 4. a, 2011/2012
     

    BELO, KI TE LJUBIM V BARVAH

    Smo Maruša Papež, Urška Bartol, Janez Opara in Petra Smrekar, dijaki in dijakinje 4. a razreda biotehniške gimnazije na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma v letu 2010/2011. Za projektno nalogo pri predmetu biotehnologija smo si izbrali izdelavo domačih navadnih in sadnih jogurtov. 

    Maruša Papež, Urška Bartol, Janez Opara in Petra Smrekar
    Maruša Papež, Urška Bartol, Janez Opara in Petra Smrekar

    Jogurt je mlečni proizvod, ki nastane z mlečnokislinsko fermentacijo mleka ob pomoči mlečnokislinskih bakterij Lactobacillus bulgaricus in Streptococcus thermopilus, ki mlečni sladkor pretvorijo v mlečno in druge kisline. Trden mlečni izdelek dobimo zaradi koagulacije mlečnih beljakovin med mlečnokislinskim vrenjem. Pri izdelavi jogurta sirotka običajno ne izstopi in je ne odstranjujemo.

    V naši projektni nalogi smo iz domačega kravjega mleka izdelali eno vrsto navadnega in pet vrst sadnih jogurtov. Kot cepivo smo uporabili kupljeni navadni jogurt z živimi mlečnokislinskimi bakterijami. Sadne pripravke iz breskev, višenj, jagod, marelic in borovnic smo izdelali doma, analize mleka in jogurtov opravili v šolskem biotehnološkem laboratoriju, jogurte pa izdelali v šolski gospodinjski učilnici.

    Domači marelični jogurt
    Domači marelični jogurt

    Pri nastalih jogurtih smo preverili kislinsko stopnjo izdelka. Največja je bila pri navadnem jogurtu - 40,8 0SH (»stopinj Soxhlet Henkla«), najmanjša pa pri višnjevem jogurtu, in sicer 13,0 0SH. Nižja kislinska stopnja sadnih jogurtov je logična posledica dodanega sadnega pripravka, ki ni bil podvržen fermentaciji. 

    Na splošno so bili jogurti dobro izdelani in okusni, kar se je pokazalo tudi pri degustaciji. Večina pokuševalcev je bila zadovoljna z okusi jogurtov. Degustacijo smo izvedli v dveh delih. Pri prvi degustaciji je bil najbolje ocenjen višnjev jogurt, ki ga je z najboljšo oceno ocenilo 65,3 % vseh pokuševalcev. Pri drugi degustaciji je najvišjo oceno prejel borovničev jogurt. Kot najboljšega ga je izbralo 40,9 % vseh pokuševalcev. Ker so bili naši sadni jogurti zelo raznolikih barv, se je ob koncu praktičnega dela kar sam ponudil tudi primeren naslov naše projektne naloge: BELO, KI TE LJUBIM V BARVAH. Rezultati degustacije so pokazali, da je temu res tako.
     
    Maruša Papež, Urška Bartol, Janez Opara in Petra Smrekar, 4. a, 2010/2011

    KRUHA NE NAREDI MOKA, AMPAK ROKA
     
    Dandanes se lahko vsakdo odpravi v trgovino in si kupi hlebec svežega kruha. Le redkokdo pa si vzame toliko časa, da bi si doma z užitkom in lastnimi rokami pripravil domač kruh. Nives Švajger, Ines Švajger in Katja Grubar, dijakinje 4. b razreda biotehniške gimnazije, smo si zato v okviru projektnega dela pri predmetu biotehnologija za naslov projektne naloge izbrale naslov KRUHA NE NAREDI MOKA, AMPAK ROKA. Želele smo se namreč resnično prepričati, ali je temu res tako.

    Katja Grubar, Nives Švajger in Ines Švajger
    Katja Grubar, Nives Švajger in Ines Švajger

    Pri projektnem delu smo se odločile analizirati vsebnost vode, pepela in kislinsko stopnjo v ajdovi, pirini, koruzni in pšenični moki, speči 4 različne vrste domačega kruha iz zgoraj navedenih vrst moke, izvesti degustacijo ter ugotoviti, kateri kruh je pokuševalcem najbolj všeč.
     
    Z analizo vzorcev moke smo pričele v šolskem biotehnološkem laboratoriju 19. 11. 2010. Določale smo vsebnost vode, količino pepela in kislinsko stopnjo zmesi ajdove in pšenične ter pirine in pšenične moke. V popoldanskem času smo v šolski gospodinjski učilnici spekle ajdov in pirin kruh ter naslednji dan izvedle degustacijo v domačem kraju. Postopek smo ponovile 3. 12. 2010 z drugima dvema vzorcema moke, iz katerih smo spekle koruzni in pšenični kruh.

    Tehtanje na analizni tehtnici
    Tehtanje na analizni tehtnici

    Priprava na žarenje moke v žarilni peči
    Priprava na žarenje moke v žarilni peči

    Z analiziranjem moke smo ugotovile, da je največ vode (13,1 %) vsebovalvzorec pirine in pšenične moke. Pri vzorcu pšenične moke smo izmerile najnižjo kislinsko stopnjo, ki je znašala 2,2. Ta vzorec je vseboval pšenično moko tipa 500, za katero velja, da vsebuje večji delež visokokakovostnega glutena v primerjavi z ostalimi vrstami moke. Rezultati degustacije potrjujejo, da nam je peka vseh štirih vrst domačega kruha v celoti uspela, saj je delo potekalo brez zapletov. Pokuševalci so bili navdušeni nad končnimi izdelki. Na to nakazujejo visoke povprečne splošne ocene izdelkov, ki so se večinoma nahajale med vrednostima 4,5 in 4,8 (najvišja možna ocena je bila 5, najnižja 1).

    Eden od naši izdelkov - pirin kruh
    Eden od naših izdelkov - domači pirin kruh

    Kot smo predvidevale, je pšenični kruh še vedno tisti, po katerem ljudje najraje posežejo. Kruh iz pšenične moke tipa 500 je bil pri vseh posameznih lastnostih (višina, skorja, vonj, slanost, sredica) na degustacijskem listu najbolje ocenjen, dobil pa je tudi najvišjo povprečno oceno - 4,8.
     
    Projektna naloga nas je pritegnila zaradi svoje koristne uporabne vrednosti. Kruha ne dojemamo več le kot kupa moke, ki nastane z mešanjem v vodi, sladkorju in kvasu. Nastane z bolj kompleksnim procesom, ki pripelje do mamljivo dišečega vsakdanjega živila. V veselje bi nam bilo, da bi naše delo spodbudilo h globljemu razmisleku o kruhu in njegovi vrednosti tudi vas, ki te vrstice prebirate.
     
    Nives Švajger, Ines Švajger in Katja Grubar, 4. b, 2010/2011

    IZVIR MINUTNIK NI PITEN!!!
     
    Pri predmetu biotehnologija smo izvajali projektne naloge. Najina naloga je bila preveriti pitnost vode iz izvira Minutnik.

    Nuša Lešnjak in Klemen Juršič
    Nuša Lešnjak in Klemen Juršič

    Voda je najpomembnejša snov na Zemlji, ki pokriva kar tri četrtine zemeljskega površja. Ima življenjsko pomembno funkcijo, saj brez vode življenje ne bi bilo mogoče. Sama voda pa nam nič ne koristi, če ni pitna. Dandanes je vse manj pitne vode v naravi, ker jo onesnažujemo z odplakami, odlagališči smeti, industrijskimi vodami ter okoljskimi katastrofami (izlitja nafte).

    Izvir Minutnik je majhen izvir na robu Gorjancev. Veliko ljudi to vodo uživa - natočijo v plastične sodčke in jo odpeljejo domov. V projektni nalogi sva ugotavljala število mikroorganizmov, ki se nahajajo v vodi in prisotnost koliformnih organizmov. Ti organizmi, med njimi je tudi znana črevesna bakterija vrste Escherichia coli, se nahajajo v živalskih in človeških iztrebkih. Rezultate najinih analiz sva primerjala z mejnimi vrednostmi za skupno število mikroorganizmov in število koliformnih organizmov v pitni vodi (uporabila sva veljavni Pravilnik o pitni vodi, obljavljen v Uradnem listu Republike Slovenije), in ugotavljala, ali je voda iz izvira Minutnik pitna.

    Izvir Minutnik na Gorjancih
    Izvir Minutnik na Gorjancih

    Vzorce vode sva sicer jemala iz samega izvira in 20 m nižje od izvira. V vzorcu vode iz samega izvira se je nahajalo povprečno po 44 mikroorganizmov/mL vode, pri vzorcu 20 m nizvodno od izvira pa 129 mikroorganizmov/mL vode. Pravilnik o pitni vodi dovoljuje prisotnost 100 mikroorganizmov na mL, kar pomeni, da voda iz samega izvira ustreza temu pravilniku. Pitna voda pa ne sme vsebovati nobenih koliformnih organizmov in bakterij Escherichia coli, teh pa je bilo v obeh vzorcih kar precej.

    Pri projektnem delu sva tako presenečeno ugotovila, da je voda iz izvira Minutnik kljub temu, da je videti zelo čista in bistra, onesnažena s koliformnimi mikroorganizmi, zato je ne priporočava za uživanje.

    Nuša Lešnjak in Klemen Juršič, 4. a, 2010/2011